ELEKTRIČNI DIPOL
Električni dipolni moment predstavimo kot par nabojev, enega pozitivnega in enega negativnega, ki sta fiksno povezana z »distančnikom«, ki ga opišemo z vektorjem d. Kljub neki končni dimenziji smatramo, da je dipol tako majhnih dimenzij, da ga lahko »postavimo« v določeno točko. Opozoriti velja, da je električni dipolni moement definiran kot produkt naboja in vektorja d: p = Qd, pri čemer je vektor d usmerjen od negativnega naboja v smeri pozitivnega (v nasprotni smeri kot bi bilo polje med pozitivnim in negativnim nabojem). Razlog je v tem, da je definiran tako, da se v primeru možnosti prostega vrtejna usmeri v smer zunanjega polja.
Primeri grafičnih prikazov potenciala in polja v okolici električnega dipola
Vzemimo električni dipol, ki se nahaja v koordinatnem izhodišču. Izrišimo ekvipotencialne ravnine za dipolni moment p = 10-8 Cm, ki je usmerjen v smeri osi Z. Poleg tega izrišimo potek potenciala vzdolž Z osi.
1. NAČIN:
Vzemimo električni dipol, ki se nahaja v koordinatnem izhodišču. Izrišimo ekvipotencialne ravnine za dipolni moment p = 10-8 Cm, ki je usmerjen v smeri osi Z. Poleg tega izrišimo potek potenciala vzdolž Z osi.
Izračun: Uporabimo enačbo
,
kjer za določene napetosti (od 0 do 10 V ) in vrednosti theta od 0 do pi določimo vrednosti radija. Te pretvorimo v vrednosti na X osi in Z osi.
% dipol.m
% izris ekvipotencialnih ravnin v okolici dipola
for Veq=0:1:10
p=1e-8;
eps0=8.854e-12;
k=p/(4*pi*eps0*Veq);
theta=0:pi/100:pi;
r=sqrt(k.*cos(theta))
x=r.*sin(theta);
z=r.*cos(theta);
plot(x,z,-x,z,-x,-z,x,-z)
set(findobj('Type','line'),'Color','k')
xlabel('X os');
ylabel('Z os')
axis equal
hold on
end
figure;
k=p/(4*pi*eps0);
r=0:0.01:10;
V=k./r.^2
plot(r,V)
xlabel('Z os');
ylabel('Potencial / V')
DRUGI NAČIN IZRAČUNA IN IZRISA EKVIPOTENCIALNIH RAVNIN IN IZRAČUN ELEKTRIČNE POLJSKE JAKOSTI (dipol_potencial1.m)
Za izračun polja uporabimo izraze:
.
Opomba: Polje v okolici dipola zelo hitro upada. Zato za izris z vektorji normiramo vrednosti. Vektorji torej kažejo le smer ne pa tudi velikosti.
Matlab: Z Matlab funkcijo meshgrid določimo točke, v katerih izračunamo potenciale. Za izris ekvipotencialk uporabimo ukaz contour, za izris normiranih vektorjev polja pa quiver.
% dipol_potencial1.m
p=1e-8;
eps0=8.854e-12;
k=p/(2*pi*eps0);
[x,z] = meshgrid(-10:.5:10);
r=sqrt(x.^2+z.^2);
theta=acos(z./r);
V=k*cos(theta)./r.^2/2;
veq=[-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10];
contour(x,z,V,veq, 'LineWidth',2);
%break
hold on
Er=k*cos(theta)./(r.^3);
Eth=k*sin(theta)./(r.^3)/2;
Ex=Er.*sin(theta)-Eth.*cos(theta);
Ex=sign(x).*Ex;
Ez=Er.*cos(theta)-Eth.*sin(theta);
absE=sqrt(Ex.^2+Ez.^2);
quiver(x,z,Ex./absE,Ez./absE,'AutoScaleFactor',1)
Polje v smeri osi Z se spreminja (manjša) s tretjo potenco, kar lahko prikažemo tako, da uporabimo izraz plot(Ez(:,21)), ki nam da vrednosti vzdolž Z osi pri x=0.
TRETJI NAČIN IZRAČUNA POLJA: IZ GRADIENTA POTENCIALA
Matlab: Z Matlab funkcijo gradient numerično odvajamo izračunano funkcijo potenciala na mreži točk, ki smo jih določili s funkcijo meshgrid. Za izris ekvipotencialk uporabimo ukaz contour, za izris normiranih vektorjev polja pa quiver.
% dipol_potencial2.m
p=1e-8;
eps0=8.854e-12;
k=p/(2*pi*eps0);
[x,z] = meshgrid(-10:.5:10);
r=sqrt(x.^2+z.^2);
theta=acos(z./r);
V=k*cos(theta)./r.^2/2;
veq=[-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10];
contour(x,z,V,veq);
%[C,h]=contour(x,z,V,veq);
% clabel(C,h)
hold on
[EX,EZ] = gradient(-V,.2,.2);
Enorm=sqrt(EX.^2+EZ.^2);
quiver(x,z,(EX./Enorm),(EZ./Enorm),1);
%colormap hsv
grid off
hold off
xlabel('X os');
ylabel('Z os')