Predstavitev predmeta Osnove elektrotehnike 1 za  univerzitetni študij

predavatelj: Prof. Dr. Dejan Križaj

 

Predmet Osnove elektrotehnike 1 obravnava osnovne pojme, ki jih potrebujemo za osnovno razumevanje električnih pojavov. Začnemo s pojmi kot so električni naboj (elektrina) in tok. Že pri tem poglavju bomo spoznali, da za pravilno obravnavanje teh veličin potrebujemo matematične operacije kot so odvod in integral. Večina vas te operacije pozna že iz srednje šole, ne pa nujno vsi in ne nujno, da jih znate tudi uporabiti. Zato bomo v začetku temu namenili nekoliko več pozornosti. Eno je matematično razumevanje/računanje, drugo pa je matematične formulacije uporabiti za opis fizikalnih pojavov. Tu je potreben ustrezen miselni preskok, če nam uspe, smo na pravi poti. Sila med naboji enakega predznaka je odbojna, med naboji nasprotnega predznaka pa privlačna. Te sile opisuje Coulombov zakon in je osnova za razumevanje delovanja električnih sil. Ker pa je običajno potrebno upoštevali vpliv množice nabojev, jee potrebno vpeljati nove koncepte kot so različni tipi porazdelitve nabojev. Nato sledi razlaga pojma električne poljske jakosti, potenciala, napetosti, kapacitivnosti, energije, itd, itd. Veličin, ki jih potrebujemo za razlago električnih pojavov je veliko in so med seboj smiselno povezane. Vse to bomo spoznali pri tem predmetu. Ob koncu semestra bomo obravnavavali še enosmerna električna vezja. To bo predpiprava za predmet Osnove elektrotehnike II, ki ga poskušate v drugem semestru in "pokrije" še izmenična vezja, magnetne pojave in prehodne pojave. 

 

Razdelitev predmeta

Predmet Osnove elektrotehnike 1 je sestavljen iz treh sklopov:

    1. Predavanja
    2. Auditorne vaje
    3. Laboratorijske vaje

 

Tu se nahaja urnik predmetov, razdelitev v skupine ter druge koristne informacije: http://www.fe.uni-lj.si/izobrazevanje/studentska_pisarna/urnik_predavanj_in_vaj/ 

1. Predavanja

Predavanja so 2x tedensko (označena s črko P v urniku) in so ključna za razumevanje snovi in kasneje tudi za uspešno opravljanje izpita. Načeloma niso obvezna, kljub temu pa so verjetno ključna za dobro razumevanje predmeta. Poleg tega ima vsak profesor svoj način razlage snovi, ki jo potem pričakuje tudi na izpitu. Snov predmeta lahko sicer predelate tudi sami, obstaja mnogo dobrih knjig, spletnih virov in posnetih predavanj, ki vam jih lahko priporočim ali pa jih sami najdete na spletu, pa vendar se izkaže, da imajo študenti najmanj problemov s kolokviji in izpiti, če redno obiskujejo predavanja in vaje. Priporočena literatura je opisana na koncu te spletne strani.

 

2. Auditorne vaje

Auditorne vaje so 1x tedensko (označene s črko A v urniku) in so namenjene obnovi predavanj in predvsem reševanju nalog, ki so podobne, kot jih kasneje srečate na kolokvijih in izpitih. Pri auditornih vajah ste razdeljeni v skupine po abecedi. Menjava skupine je možna s pisno prošnjo, ki jo naslovite name (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. ). V njej opišite iz katere skupine bi se premestili v katero in predvsem ZAKAJ. Pri auditornih vajah imamo nekaj več maneverskega prostora, pri laboratorijskih pa nekaj manj, ker so vezane na število eksperimentov, ki jih lahko postavimo. 

 

3. Laboratorijske vaje

Laboratorijske vaje so nadgradnja predavanj z eksperimenti, ki jih opravite sami ob pomoči asistenta in demonstratorja. Potrebno je opozoriti, da so Laboratorijske vaje obvezne. Brez opravljenih laboratorijskih vaj ni mogoče opravljati ne kolokvija ne pisnega izpita, torej tudi ne ustnega izpita. Vsak študent mora biti pozoren, da laboratorijske vaje in vse s tem povezane obveznosti opravi pravočasno. Urnik predmeta se nahaja tukaj. Laboratorijske vaje se izvajajo po posebnem urniku v terminih, ki so v urniku označeni s črko L. Za potrebe laboratorijskih vaj boste še dodatno razdeljeni v podskupine, kar bodo opravili asistenti na auditornih vajah. Na auditornih vajah boste tudi sproti obveščeni o izvajanju laboratorijskih vaj. 

Sestavni del laboratorijske vaje je tudi seminar. Seminar naredi vsak študent samostojno z domačim delom z uporabo računalniških orodij. Seminar bo sestavljen iz dveh delov: v prvem delu boste z izbranim računalniškim orodjem narisali graf v katerem bo prikazana funkcijska odvisnost določene veličine, kot na primer odvisnost električne poljske jakosti od razdalje, v drugem delu seminarja pa boste izbran elektrostatični sistem simulirali z računalniškim programom, ki uporablja pri izračunu numerične metode. Bolj natančna navodila za izdelavo seminarja bodo kmalu na tem mestu ... 

 

 

Kolokviji

Sprotno delo ocenjujemo s kolokviji. Kolokvij je podoben pisnemu izpitu z nalogami, ki jih je potrebno rešiti in se nanj pripravljate na auditornih vajah. Če je kolokvijev več, obsega posamezen kolokvij manj snovi, ki jo je potrebno predelati, hkrati pa je le-ta tudi bolj "sveža".  Kolokviji niso obvezni in slaba ocena nima nobene negativne posledice. Se pa uspešno opravljeni kolokviji štejejo kot pozitivno opravljen pisni izpit, zato je seveda smiselno, da se jih študenti udeležite. Datumi kolokvijev niso vnaprej določeni, določijo se tekom semestra in jih sporočimo vsaj teden ali dva pred rokom na predavanjih in auditornih vajah. 

V letu 2017 bomo pisali tri kolokvije.

Na kolokvije se je potrebno pravočasno (par dni pred rokom) prijaviti na sistemu Studis. Kolokvije lahko pišejo tudi ponavljalci letnika oziroma vsi, ki jim sistem Studis omogoča prijavo. Običajno je maksimalno število točk na kolokviju 100, za pozitivno pa je potrebno doseči 50%. Ocena kolokvijev se sešteva, na koncu se upošteva povprečje vseh kolokvijev. Ta mora biti večja ali enaka 50%, da se smatra, da ste pisni del opravili. 

Skupna ocena predmeta je sestavljena iz ocene pisnega in ustnega dela. Za končno pozitivno oceno morata biti obe oceni pozitivni (6 ali več). 

Pisni izpit

Na pisni izpit se lahko prijavite šele, ko imate opravljene vse laboratorijske obveznosti. Študenti se morate na pisni izpit prijaviti preko sistema Studis. Pisni izpit je po obliki in vsebini običajno podoben kolokviju, le da vključuje celotno snov semestra. Tudi zato se je smiselno predhodno udeležiti pisanja kolokvija. Način ocenjevanja je enak kot pri kokviju. Na pisnem delu imate lahko en list s (TEMI) formulami, ki pa ne smejo biti dodatno popisane. V pomoč pri pripravi na kolokvij/izpit so vam lahko stari kolokviji/izpiti z rešitvami, ki jih najdete na spletni strani predmeta na Studisu. V pomoč je lahko tudi tale spisek nalog po tematikah (poglavjih), ki temelji na starejših kolokvijih/izpitih. Ti izpiti/kolokviji vsebujejo tudi razložene rešitve.  

Ustni izpit

Po opravljenem pisnem izpitu se lahko prijavite na ustni izpit. Roki so (bodo sproti) objavljeni v sistemu Studis. Prijavite se lahko na poljubni razpisani rok. Običajno poteka ustni izpit tako, da vsak študent dobi po tri vprašanja (elektrostatika, tokovno polje, enosmerna vezja) ter nekaj časa, da si na list zapiše odgovore in razmisli, kako bo odgovoril na vprašanja. Vprašanja so v osnovi sestavljena iz naslovov poglavij iz Skripte. Za lažjo pripravo so TU zbrana poglavja, ki jih bomo obravnavali pri predmetu. (Ta imate lahko na izpitu)

Literatura

V skriptarnici FE lahko nabavite skripto D. Križaj, Osnove elektrotehnike 1 (Elektrostatika, Tokovno polje, Enosmerna vezja). V letu 2017 bo izšla prenovljena skripta, ki vsebuje nekaj popravkov ter nekaj dodatnih podpoglavij. Ker med prejšnjo in novo izdajo ni veliko sprememb, lahko za delo uporabite tudi starejšo verzijo.

Dodatek skripti je zbirka Matlabovih ukazov (programčkov), ki so bili uporabljeni za izračune in izris grafov v skripti (html (brez slik), docx (s slikami), pdf ( s slikami)). Poleg tega lahko uporabite tudi Dodaten material, ki vsebuje primere računanja vezij iz skripte OE1 in 2 - Vezja. 

Poleg tega potrebujete še skripto za laboratorijske vaje.

Pri delu boste pogosto potreboval določene trigonometrične formule ali odvode/integrale. Na spletu lahko najdete vrsto predlog, tu vam ponujam dve od mnogih: trigonometrija, odvodi/integrali.

 

 

 

 


 Nekaj starih povezav:

- osnovna stran predmeta

- kvizi pri premetu OE1 (geslo je dk)