Osnove dela s programi Matlab/Octave/Scilab/Python/Matematica

D Križaj, 2015

V naslovu je naštetih nekaj programov, ki jih lahko uporabljamo za izračune in grafično vizualizacijo.

Vsi so uporabni pri delu inženirja/raziskovalca/znanstvenika/študenta. Med njimi je kar nekaj razlik. Vsak ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Običajno bolj pogosto uporabljamo  enega od naštetih, v določenih primerih pa zaradi lažjega dela uporabimo tudi kakšnega drugega. Zato se velja na začetku seznaniti s čim več programi, kasneje pa nas praksa navede na uporabo enega ali več od njih.

Vsak ima nekaj prednosti in pomanjkljivosti. V grobem bi prednosti in pomanjkljivosti razdelil takole:

Program

DOBRO

SLABO

PRIMERNOST

Matlab

Dovršen program, predvsem močen pri delu z matrikami, odličen grafični vmesnik, močna spletna podpora, dodatni specialni moduli

Plačljiv, hitrost ni glavna vrlina

Za resno delo

Octave

Klon Matlaba, večino funkcij zelo podobnih ali enakih, enostavna zgradba

Mnogo slabši grafični vmesnik (Gnu Octave), manj naprednih modulov, včasih težja inštalacija, manj podpore

Brezplačen. Za študente + resno delo

Scilab

Podobno kot Octave

 

Brezplačen.

Mathematica

Drugačen princip kot Matlab, v reševanju enačb močnejši, dober Notebook način dela

Manj inženirski, bolj matematičen način razmišljanja

Plačljiv, za študente + zaposlene na UNI LJ brezplačen

Python

Za tiste, ki so bolj programersko navdahnjeni. Močne knjižnice za grafično delo. Se uporablja tudi v praksi za resno programsko delo.

Nekoliko bolj tečen pri inštalaciji. Potrebno biti bolj pazljiv na sintakso, običajno nekoliko daljša koda kot za Matlab/Octave

 

Primeri uporabe:

Matlab: HtmlPDF, m file, Primeri Oe1

Matematica: PDF, nb file

Python: PDF, Docx, py file, primer Jupyter

Vse datoteke: zip

V nadaljevanju zelo na kratko prikazujem nekaj osnovnih značilnosti grafičnega vmesnika vsakega programa, najbolje,  da si te programe naložite na računalnik in jih preiskusite »na lastni miški«.


 

Mathematica

Na spodnji sliki je primer beležke (Notebook) za izračune s programom Mathematica. Ugotovimo, da program omogoča dobro uporabniško izkušnjo in lep izris.

 

Mathematica 1b

Mathematica 2


 

Matlab

Matlab je zelo uporabno orodje v elektrotehniki. Predvsem se odlikuje v delu z matrikami, omogoča hitro in enostavno delo.

Ima dobra orodja za delo z grafi in dodatne module za specifične operacije.

 matlab osnovna

Matlab 2

 



Octave

Octave je program, ki je zelo podoben Matlabu. V bistvu je sintaksa skoraj enaka. Matlab je nekoliko bolj dovršen vendar je tudi (za razliko od Octave) plačljiv. Osnovno grafično okno je zelo enostavno, le ukazna vrstica, lahko pa si naložimo tudi Octave z grafičnim vmesnikom.

Octave 0 

Octave 1


SciLab

Še en od programov za izračune, ki je v osnovi klon Matlaba. Morda ima nekaj več specifičnih ukazov oz. amlo drugačno sintakso kot Matlab. Stvar navade.

 SciLab 1


 

 


Python

Python je v osnovi programski jezik. Ki je, mimogrede, med programerji precej popularen in to ne le zato, ker je brezplačen, pač pa ker je delo z njim zelo učinkovito. Po hitrosti izvajanja kode se ne more primerjati s C++ ali JavaScript, ima pa druge prednosti. Med drugim tudi to, da ga lahko uporabljamo za izvajanje računskih operacij in izrise grafov, podobno kot Matlab. Po sintaksi bo morda nekoliko bolj zahteven, vendar kasneje omogoča nove funkcionalnosti, ki so v Matlabu ali Octave omejene. V osnovi nima grafičnega okolje, le ukazno vrstico. Zato za pisanje »programa« oz. kode uporabimo poljuben urejevalnik tekstov, najbolj pogosto Notepad++.

 Python 2

Lahko pa tudi izberemo inštalacijo z urejevalnikom ali še bolje način dela z Jupyter Notebook, ki omogoča hkratno pisanje besedila (teksta) v html obliki in tudi programske kode. Primer takega notebooka za izračun magnetnega polja v osi tuljave je tule.